Prof. T. Ivančić v zadnjem Hagio.si

OSEBA – IZVOR BOŽJEGA DOSTOJANSTVA

Spomnimo se, da je človek najprej duhovna duša. Najnižji del človeka je biološki, telo, višje je psihološka raven, v katero spadajo čustva in številne druge človekove reakcije, tretja je antropološka raven, po kateri je človek človek in četrta raven je teološka in zajema odnos do Stvarnika. Vsak človek je popolnoma odvisen od Stvarnika in vsakdo jasno ve, da ga ni izbral niti poslal v svet nihče od ljudi. Vsi vemo, da obstaja samo en Oče nas vseh. Teološka dimenzija je izjemno pomembna. Namreč, za razvoj hagioterapije sta posebej pomembni dve znanstveni področji: filozofija in teologija. Filozofija zato, ker poskuša razumeti, kdo je človek, kaj je duh in duhovna duša, in teologija zato, ker poskuša razumeti, kako je ta človek združen s Stvarnikom.

Antropologija nas uči, da je duhovna duša veličastna raven našega bitja in da prežema vse naše celice. Torej, vsa moč in veličina človeka je v njegovi duhovni duši in celo telo hrepeni, da ona odraste in se okrepi. Kajti telo je lahko močno samo, kadar je duh močan. Brez duha je telo nemočno.

OSEBA – ZAKLADNICA GENIALNIH SPOSOBNOSTI

Sami nikoli ne bomo vedeli, koliko bogastva nosimo v sebi in ne zavedamo se, da smo zakladnica genialnih sposobnosti. Jezus nam je rekel, da je potrebno samo verovati in da bomo, če verujemo, delali takšna dela, kot jih je delal On. Še več, večja od teh bomo delali. Toliki svetniki dokazujejo, da v človeku zares obstajajo genialne sposobnosti, samo izkopati jih je potrebno. Če ne verujemo v svoje sposobnosti, v to, da lahko oživimo, postanemo boljši, ozdravimo, ter da je smrt samo prehod v večno življenje, potem se tukaj mučimo. Ko začnemo kreativno razmišljati, takrat bomo odkrivali skrivnosti življenja. Ali se lahko že sedaj odločiš, da začneš misliti kreativno, da začneš brati, izvajati duhovne vaje? Nevroznanstveniki pravijo, da če razmišljamo, se v možganih ustvarjajo omrežja, nove sinapse, torej nastajajo nove sposobnosti. Takoj, ko se človek zagleda vase, bo videl, da je v njem neizmerno bogastvo.

Bistveno v človeku je to, da je on oseba. Oseba, to si ti, kot original. Človek ve, kaj pomeni reči: »To sem jaz.« Ali je samo neka zavest v tebi? Ne, še nekaj več. Kajti človek je pripravljen dati vse, samo da ne izgubi svojega »jaza.« Dokler je tvoj »jaz« tu, občutiš, da obstajaš. Vsakomur lahko rečeš Pridi, vsakomur lahko rečeš lepo besedo. Če izgubiš svoj »jaz,« ne veš več, kdo si. Ti si v vsem to, kar imaš: in v svoji glavi, in v svoji roki, in v svojem prstu. To pomeni, da ti kot oseba svoje celotno bitje držiš skupaj in vse to je tvoje.

ZNAMENJE ČLOVEKA

Ko rečemo oseba, potem to ni nekaj materialnega. Oseba je središče človeka. To ni en organ, temveč nekaj, kar vse drži skupaj, iz česar vse izhaja. Oseba je resničnost duha in nekaj, kar osebnost »izžareva.« Kjerkoli je človek, zapušča neizbrisno znamenje sebe. Če je bil danes v tramvaju, potem ta tramvaj ni več isti, ker je bil v njem človek! Če je človek hudoben, zapušča negativno znamenje; če je dober, za njim ostaja nekaj lepega, dragocenega in dišečega. Kamor koli vstopa, človek zapušča sebe, izžareva, ker je luč. Zakaj se ljudje tako radi napajajo z močmi svetnikov? Zato, ker so te stvari njim »kot odsev« in je v njih osebnost svetnikov, skozi njihove moči se srečujemo s svetniki kot osebami. Zamislimo si, da je v nas neka čudežna resničnost, ki zapušča znamenje. Kjer koli smo bili, smo pustili sebe. Če smo dobri, zapuščamo bogastvo, če pa smo hudobni, smo razdejali to mesto. Obstaja prostor, v katerem se, ko vstopimo, počutimo neugodno, prav tako obstajajo prostori, v katerih se počutimo blažene in zdrave. Podobno je, ko zagledamo nekatere ljudi –  razveselimo se jih, zajame nas milina in takoj pristopimo k njim. Spomnimo se, kako doživljamo posameznike, ko jih zagledamo. Potem bomo vedeli, kaj je v njih in kaj je v nas. Če o nekom mislimo negativno, to nanj izžarevamo in  zdi se nam zloben, ne moremo ga sprejeti. Toda če imamo do nekoga sočutje, čeprav je razbojnik, če mu odpustimo in ga razumemo, to nanj izžareva, naša osebnost nanj prehaja in postaja nam dragocen. Videli bomo, kako se nam bo nasmejal in se počasi spremenil do nas.

DELATI NA SEBI

Naša osebnost je vrhunska. V nas je božanska moč in bolj ko jo pozitivno usmerjamo, bolj ko cenimo in sprejemamo sami sebe kot osebo, lažje bomo delali na sebi in se razvijali z zavestjo, da nam je moč duha in osebnost darovana od Stvarnika. Na sebi je potrebno delati. Ni potrebno nase »obešati« vso mogočo moderno garderobo in menjavati svojo frizuro; ne potrebujemo bisernega nakita, ker smo biseri mi! Preveč smo se navadili misliti, da smo ubogi, slabi, nikakršni in da nič ne veljamo.

Kako že samo otrok hiti v očetov objem, ko se ta vrača iz službe in kako se veseli matere, če je ni videl dva dni! Ni pomembno, kako je mama urejena in ali prinese čokolado, samo da je tu. Starševska osebnost izpopolnjuje otroke in otroci rastejo iz nje. Kjer otroci niso doživeli starševske nežnosti, ker starši niso bili prisotni, postanejo otroci depresivni, agresivni, shizofrenični, suicidalni, trpijo. Današnje mlade generacije močno trpijo, ker starši živijo samo na telesni ravni in jim zato manjka lepota osebnosti.

Oseba je neko čudežno ognjišče v tebi, čudežna luč v tebi, izvor božanske avtoritete. Zato: kamor koli greš, pazi! Odpusti ljudem, usmili se ljudi, ljubi jih in čudil se boš, kako se spreminjajo. Vsa naša moč, da se spremeni vse okoli nas, je v nas samih, v naši osebi. Toda brez Stvarnika tega žara v sebi ne moremo imeti in ljudje nam ne morejo verovati, ne morejo iti za nami. Vsa moč se nahaja v nas in kadar smo s Stvarnikom, potem ta moč tudi »izžareva.«

Vprašaj se, kako pa ti »izžarevaš?« Spomni se, povsod kamor koli greš, bo odslej bolje. Ti lahko spremeniš svet, samo ne imej nizkih misli o sebi, to ni zate dostojno. V tebi je božanska moč!

Naročite in kupite Hagio.si (031/ 448-409 ali info@mir-slo.si ) in obogatite sebe in druge ter postanite vrhunski človek.