Prof. IVANČIĆ v novem HAGIU.SI o PRIHODNOSTI IN MLADOSTI V KONTEKSTU ŠTIRIH DIMENZIJ ČLOVEKA

PRIHODNOST IN MLADOST V KONTEKSTU ŠTIRIH DIMENZIJ ČLOVEKA

Če želimo govoriti o prihodnosti, se moramo zavedati, da smo preveč vezani na materialno, da mislimo samo o tem, kako preživeti tukaj in ne umreti. Zato skušajmo o prihodnosti razmišljati globlje.

KJE JE ZA NAS PRAVZAPRAV PRIHODNOST?

Spomnimo se, da imamo na fizični ravni samo omejeno in negotovo prihodnost, od danes na jutri. Če vemo, da nas pred sto leti ni bilo in da nas čez sto let ne bo, zakaj si potem domišljamo, da je naše fizično življenje nekaj zelo pomembnega? Fizično življenje sploh ni tako pomembno. Od našega fizičnega življenja imajo največ koristi razne trgovske verige. Pravzaprav, fizično, telesno gledano, nimamo prihodnosti. Toda vse politike in izobraževalne inštitucije nam govorijo o prihodnosti človeštva. Sprašujem se, o kakšni prihodnosti, ko nas mogoče že jutri ne bo tukaj. Fizična raven je prehodna in nima prihodnosti, ker jo prekinja smrt!

Naslednja raven, s katere lahko gledamo prihodnost, je psihična raven človeka. Vzemimo npr. slavne ljudi, umetnike, pevce, govornike, ki jim vsi ploskajo in ki zato mislijo, da so nekdo; zdi se, da imajo prihodnost, toda zopet so tako sami, ko se ugasne svetel oder. V slavi in ploskanju ni prihodnosti. Zato pevci tudi zapadajo v razne hibe, zato politiki postajajo tako grobi. Človek išče ljubezen in podporo, toda ne dobiva je od ljudi. Vsi, ki mislijo, da je psihična raven najvažnejša, so pravzaprav tragični ljudje. S fizično in psihično ravnijo so manipulirali marksizem, nacizem, fašizem in danes, neoliberalizem. Torej, nimamo prihodnosti niti na psihični ravni.

Naslednja, antropološka raven je za nas zelo pomembna, ker tukaj prihajamo do človekove duhovne duše. Človek ima duha, in duh je svoboden od prostora in časa, duh je celina. Duhovna duša je nesmrtna. Človek je namreč nesmrten takrat, kadar dela dobro, kadar je pošten, plemenit, moralen, kadar ima čisto vest. Nesmrtni velikani v zgodovini so tisti, ki so na ravni duha. Spomnimo se Zrinskega in Frankopana, kako sta umrla nasilno; vse sta izgubila, toda ostala sta nesmrtna. Lahko imamo ali nimamo, smo tega ali onega poklica, toda če smo pošteni, plemeniti, moralni, bodo vsi to o nas vedeli, ker smo takrat podobni svojemu Stvarniku. Po drugi strani je nekdo lahko genialen pevec, igralec, politik ali novinar, toda če grdo govori, laže in je korumpiran, ga nihče ne ljubi in nima slave, temveč sramoto; nima prihodnosti.

Spoštovani! Celoten članek je objavljen v zadnji številki našega glasila Hagio.si.